Angleščina
NemščinaBlagovne znamke
Kaj je blagovna znamka?
Kot piše v Zakonu o Intelektualni Lastnini (ZIL), Madridskem protokolu ter pogodbi in v Pariški konvenciji je blagovna oz. storitvena znamka pravno zavarovan znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga ali storitev in ga je možno grafično prikazati. Znak lahko predstavljajo besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe in kombinacije barv ali njihove kombinacije.
Registrirana znamka ne more biti znak:
- ki je brez slehernega razlikovalnega učinka;
- ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev;
- ki vsebuje geografsko označbo, ki označuje vina ali žgane pijače, ali iz take označbe sestoji, če se prijava znamke nanaša na vina ali žgane pijače, ki nimajo takega izvora;
- ki sestoji izključno iz znakov ali označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja;
- ki sestoji izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga ali je nujna za dosego tehničnega učinka ali daje blagu bistveno vrednost;
- ki nasprotuje javnemu redu ali morali;
- ki zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev;
- ki vsebuje uradne znake ali punce za kontrolo ali jamstvo kakovosti blaga ali jih posnema;
- znak, ki vsebuje ali posnema grbe, zastave in druge državne simbole, ter okrajšave in imena mednarodnih meddržavnih organizacij, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo.
- slovenskega grba, zastave ali njunih sestavnih delov oziroma slovenske narodne zastave ter besedila in notnega zapisa melodije himne ni mogoče zavarovati ali uporabljati kot znamko;
- ki vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe, ki niso obseženi s 6.ter členom Pariške konvencije, vendar imajo poseben javni pomen, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo.
Registrirana in neregistrirana blagovna znamka?
Znamka je seveda znamka tudi, če ni uradno registrirana. Vendar pa je pomembno pri njeni uporabi poudariti, da ni registrirana znamka. Z drugimi besedami, ob njeni uporabi se ne sme dodati znak ®, saj je le-ta namenjen označevanju registriranih znamk. Več o uporabi znakov ©, ® in TM lahko najdete v zavihku Zanimivosti.
Pri zaščiti znamk ni pogoja novosti, kot je to primer pri patentih in modelih, zato lahko že obstoječo znamko zaščitimo kasneje. To je dokaj pogosta praksa, saj tako prijavitelji dobijo občutek, če se bo določena znamka v javnosti »prijela«. Hkrati se tako prihrani pri stroških, saj je znamko, ki ne zdrži na tržišču, škoda registrirati. Nadalje, nekaj let trajajoča predhodna uporaba znamke lahko pomaga pri sami registraciji, če je potrebno zagovarjati prisotnost razlikovalnega učinka.
Prednosti in slabosti takojšnje zaščite so odvisne od več dejavnikov, med temi lahko izpostavimo na primer:
- ali je znamka tudi ime podjetja,
- ali že obstaja podoben znak na tržišču,
- ali je znamka le izpeljanka že obstoječe znamke,
- na katerih tržiščih je/bo znamka prisotna,
- ali znak vsebuje splošne pojme, ki so opisni za blago ali storitve, ki jih označuje,
- finančno stanje prijavitelja,
- verjetnost zmede na tržišču,
- morebitna konkurenca,
- izkušnje s kopiranjem/posnemanjem že obstoječe znamke ali znamk.
Pravice iz registrirane znamke
Z registrirano znamko se pridobijo pravice, ki so izključne, temeljijo pa na osnovnih načelih, ki veljajo tudi za druge pravice intelektualne lastnine. To so:
- imetnik pravic iz registrirane znamke sme prepovedati komercialno izkoriščanje znaka, ki je enak ali zavajajoče podoben njegovi znamki za enako ali podobno blago in/ali storitve, za katerega ni dal soglasja;
- varstvo teh pravic se nanaša izključno na gospodarsko dejavnost;
- pravice so teritorialne, torej se jih lahko uveljavlja le na področju, kjer je znamka registrirana in veljavna.
Posebne blagovne znamke
Znamke v zadnjem času niso le v vizualni dvodimenzionalni obliki, temveč so lahko tudi:
- Tridimenzionalne znamke: posebno pogoste so za embalaže produktov
- Pozicijske znamke: značilne so po tem, da so namenjene določeni poziciji in/ali obliki elementov, kot so na primer črte na supergah.
- Znamke z vzorcem: tipičen primer je karo vzorec modne hiše Burberry
- Zvočne znamke
- Holografske znamke
- Znamke z gibanjem: medtem ko EUIPO sprejme prijave takšnih znamk, pa jih slovenski urad trenutno še ne sprejme
- Multimedijske znamke: nova vrsta znamk, ki obstaja od 1.10.2017 in jih trenutno še ni v registru EUIPO.
Znamk za vonj in okus ni možno registrirati, saj jih ni mogoče grafično ali zvočno predstaviti.
